Lepo je preživljati čas v naravi. Obudimo občutek, da smo del narave. Gibanje v naravi blagodejno vpliva na nas. Okrepi nam imunski sistem, zniža krvni tlak, zmanjšuje stres, izboljša počutje, lažje se zberemo, bolje spimo. Narava nas vabi. Sprejmimo njen klic, čim pogosteje se vračajmo k njej in izkoristimo njen blagodejni vpliv.
Polževska planota je za izlete zelo zanimiva. Izberemo lahko Jurčičevo pot od Višnje Gore do Muljave ali pa se podamo na učno pot spoznavanja naravnega rastja na poti. Prijetno je tudi obhoditi Polževsko planoto po starih kolovozih in gozdnih poteh, a za tak izlet moraš dobro poznati planoto.
Naš izlet se je začel v Kriški vasi. Po glavni cesti smo se odpravili proti Novi vasi oziroma hotelu Polževo. Od table, ki označuje konec Kriške vasi, smo po 50 m že zavili z glavne poti proti Rojscam. Asfaltna cesta je postopoma prešla v makadam, in ko smo se spuščali proti obronku gozda, smo že stopali po kolovozu. Nad nami se je vila glavna cesta, ki povezuje Kriško vas in Novo vas ter pelje proti Ivančni Gorici. Tudi mi 
smo zavili proti Novi vasi. Hodili smo med prijetno dišečimi pravkar pokošenimi travniki ob robu gozda. Tu je zavetrje in v poletnih mesecih zna pripekati, zato je priporočljivo imeti s seboj čutaro z osvežilno pijačo, najbolje vodo. Ko smo se vzpenjali v Novo vas smo od lahkotne hoje prešli v bolj zadihano. Glavno cesto smo takoj pri Novi vasi prečkali in nadaljevali po kolovozu, ki pelje med lepo obdelanimi njivami. Pot se je rahlo vzpenjala do gozda, in ko smo vstopili v gozd, smo se že začeli rahlo spuščati. Oddahnili smo si, saj smo začutili prijeten hlad, ki je vel v gozdu. Gozdna pešpot se je vila med drevesi in suhljadjo starih vej podrtih dreves. Ovinkasto smo se vračali proti Kriški vasi, prehajali smo od ozkih pešpoti k gozdnim potem. Ko smo stopili iz gozda, smo se vrnili v Kriško vas, na naš začetek. Pot je skupaj dolga približno štiri kilometre.
Bili smo zadovoljni. Naredili smo nekaj za telo in duha. Opazovali smo naravo, se ob poti sladkali z robidami, se komaj uprli še mlečni koruzi, ki se je pozibavala v vetru in srečali gozdarje, ki so podirali smreke. Na poti smo se ustavili tudi na lovski opazovalnici in oprezali za divjimi živalmi. Nismo videli ne srne, ne zajca, niti lisice. Kadar imajo čas, nas obiščejo sami. Takrat jih vidimo skozi domače okno, kako se pasejo na sosedovem travniku.
Preberite si tudi izsledke znanstvenih raziskav o učinkih narave na človeka.
- Narava ne učinkuje le na našega duha, temveč ima tudi ugodne učinke na telo. Raziskave kažejo, da telo že samo pri izpostavljenosti zelenju ali rastlinstvu začne proizvajati ugodne biološke snovi, ki pripomorejo k našemu zdravju in nam lahko celo pomaga do daljšega življenja.
- Raziskave so pokazale, da neposredna bližina zelenih površin pomaga ljudem preživeti srčne kapi. Znanstveniki nakazujejo, da bi lahko bilo to zaradi različnih učinkov, ki jih ima narava na človeka. Zmanjša stres, izboljšuje socialno povezanost in nudi veliko priložnosti za gibanje.
- Hoja po naravi ima lahko tudi blagodejen učinek na ljudi z drugo stopnjo sladkorne bolezni. Japonski znanstveniki so odkrili, da ljudje z sladkorno boleznijo, ki so redno hodili po naravi nekaj let, imajo stalno nižji odstotek glukoze v krvi.
- Znanstveniki so tudi odkrili, da je najbolje za človeka, da živi blizu narave. Ljudje iz takega okolja manj potrebujejo bolniške oskrbe in imajo manj srčnih napadov. Razlog za to je, da ljudje, ki živijo blizu naravnega okolja, veliko več hodijo po svojem okolju in tudi po naravi, se tako več gibajo in so zato bolj zdravi. So tudi manj debeli, imajo bolj zdravo srce in med otroki je manj astme. Raziskovalci pravijo, da to ni le zaradi zelenja, temveč zaradi manj hrupa, manj hude vročine ter manj onesnaženega zraka.
- Narava tudi pomaga telesu k samoozdravljenju. Leta 1984 so odkrili, da bolniki, ki so prestali operacijo trebuha in so njihova okna gledala na zunanje rastlinje, so si opomogli hitreje, kot bolniki, ki so skozi okna opazovali zidove drugih hiš. Poleg tega so potrebovali manj zdravil, ki so bila šibkejša, in so v bolnici ostali manj časa. Raziskovalci pravijo, da ima že sam pogled na naravo zdravilne učinke tako na telesno kot duševno stanje človeka.